DELAVNICE: Avtodidaktična glasbena teorija - Ukradeno?
Ponedeljek, 8. september 2014
Gledališka dvorana Vetrinjskega dvora
Maribor

Izvajata:
Bojan Cvetrežnikavtor metode, vodja delavnic (Godalkanje, Waldorfska glasbena šola, Ljubljana)
Žiga Fabbrostrokovni sodelavec, multiinsturmentalist (Waldorfska glasbena šola, Ljubljana)

Delavnica št. 1 ob 9.00
Delavnica št. 2 ob 11.00
Delavnica št. 3 ob 17.00
Za vse starostne skupine.

Program je izveden v sodelovanju z Waldorfsko glasbeno šolo Ljubljana.


”Ali ste si to metodo sami izmislili,” me vpraša oče učenke, navdušen nad hitrim rezultatom. Začnem jecljati, ne poznam odgovora ...

Za začetek razvoja svoje Avtodidaktične glasbene teorije štejem leto 2010, ko smo izdelali prvi računalniški vzorčni program, ki je vizualiziral in igral mojo zamisel. Kasneje izvem, da imajo po mnogih državah Kodályjeve inštitute, ki promovirajo izobraževalne metode madžarskega skladatelja Zoltána Kodályja. Ta je svoje življenje posvetil prizadevanjem za izboljševanje glasbenega izobraževanja. Verjamem, da bi on na isto vprašanje zajecljal podobno kot jaz, ali bi pa takoj povedal, da so v Angliji zbori rudarjev in brivcev s pomočjo podobnega pristopa učinkovito večglasno prepevali že v začetku 20. stoletja in da je najverjetneje, da je že sam izumitelj solimizacije Guido iz Arezza uporabljal pristop premičnega “do“. Tudi sam sem prišel do enakega spoznanja kot gospod Kodály.

Ojoj, ukradel sem metodo!

Kodályjev solfeggio pa še ni uspel izdelati jasnejše vizualizacije za boljšo predstavo o medsebojnem odnosu dveh ali večih tonov. Morda sem pa le izumitelj?

Ugotovim, da je g. Alex A. Sioris, Grk iz Združenih držav Amerike, porabil petintrideset let, preden je leta 2012 izdal glasbeno teoretski koncept s podobno vizualizacijo, kot sem jo jaz začel leta 2010. Poimenoval jo je Heksometrija.

Ojoj, ukradel sem metodo.

Heksometrija v svoj sistem ni vpeljala poimenovanj, ki bi po vzoru Kodály solfeggia presegala dvoumnosti. Gospod Sioris si je zamislil svoja poimenovanja, ki pa povzročajo nepotrebno zmedo v interakciji z obstoječimi poimenovanji. A vizualizacije in poimenovanja sploh niso tako zelo pomembni, če dojamemo vloge slišanega v glasbi in če znamo to v praksi skozi svoj instrument ali glas pretvoriti v zvok.

Juhu, sem torej kljub vsemu izumitelj?

Tukaj pa nastopijo tisti, od katerih črpam največ navdiha: glasbeni samouki na področju glasbene teorije. Zmotno je mišljenje, da je nekaterim “dobro uho” položena že v zibko. Tudi tisti, ki se ne naslanjajo na nobeno strukturirano metodo, so razvili svoj način razumevanja in to, da se samouki niso učili, sploh ne drži – učili so se, le na drugačen način pa tudi vplivom konvencionalnih metod se niso mogli izogniti.

Naj izvzamem imena treh kontrabasistov in skladateljev, ki so me najbolj inspirirali z razumevanjem glasbe, ki večkrat presega običajni akademski nivo. To so Marko Gregorič, Gal Gjurin in Matija Krivec. Tudi meni se je slika razjasnila komaj po tem, ko sem tudi sam začel igrati kontrabas. Prepoznavajoč zvene basovskega glasu, sem kmalu začel mnogo bolje prepoznavati tudi harmonska in intervalna razmerja v ostalih glasovih. Glasbeni zapis, ki temelji na basovskih linijah so poznali že v zgodnjem obdobju Evropskih notnih zapisov. Rekli so mu basso continuo in za izvajanje le-tega je bilo potrebno teoretično znanje, prav tako kot to znanje potrebujemo za igro po jazzovskih akordičnih vodilih.

Še dobro, da smo mnogo znanj, ki so jih poznali že pred stoletji in tisočletji, pozabili. To pa ne velja le za glasbo, temveč za vsa področja, še posebej pa za vsakdanje medčloveške odnose, za določanje meje med pravico in krivico. Tako imamo možnost še danes postati izumitelji, tudi če je o enakih stvareh govoril že Sokrat.

Spoznavanje z mojim “izumom“, Avtodidaktično glasbeno teorijo, svetujem tako profesionalnim skladateljem, izvajalcem, kot tudi nekomu, ki se z glasbo v življenju še ni nikdar aktivno ukvarjal, a si to želi. Predznanje ni potrebno. Predvsem pa si želim srečanja s kolegi, učitelji glasbe vseh vrst, za katere upam, da bodo znanje kradli in podajali naprej. V nekaj urah se bomo naučili osnov glasbene teorije na zelo visokem nivoju in takoj bomo svoje znanje prevajali v glasbene instrumente. Teorija bo izhajala iz prakse, repertoar in metode učenja pa si bo v kasnejši uporabi slišanega in videnega vsakdo lahko izdelal sam.

Se vidimo, ne zamudite!