Že 51 let

Festival Maribor se je razvil iz večerov baročne glasbe v Mariborskem gradu (od 1964) v organizaciji mariborske Koncertne poslovalnice.

Leta 1968 je bil na pobudo dr. Sergeja Vrišerja in pianista Janka Šetinca pri Koncertni poslovalnici ustanovljen festival baročne glasbe, ugledna mariborska prireditev z nekaj desetletno tradicijo. Ob festivalu in zanj je bil ustanovljen ansambel Collegium Musicum, s spremenljivo zasedbo, a stalno izvajalsko odličnostjo članov.

Leto 1994 je zaznamovala ponovna sprememba programskega koncepta festivala in novo ime – Glasbeni september. Iniciator programske zasnove in umetniški vodja festivala je postal pianist in profesor Janko Šetinc. Čeprav zamišljen kot močno razširjen in izvajalsko okrepljen baročni festival, se je Glasbeni september od tega koncepta vse bolj oddaljeval.

Edinstvenost

Osnovno vodilo je postala lastna unikatna festivalska produkcija, ki jo je odlikoval pretanjen programski izbor, visok izvedbeni nivo (na festivalu so sodelovali priznani komorni glasbeniki z vsega sveta) in svojevrsten, v naši deželi edinstven način organizacije.

Svoja prizorišča je festival širil tudi v okoliške kraje (Ptuj, Slovenj Gradec, Dornava, itd.) in se postopoma razvil v enega najvidnejših festivalov klasične glasbe v Sloveniji. 

Idejnega vodjo Glasbenega septembra, Janka Šetinca, je kot umetniški vodja festivala nasledil hornist Radovan Vlatković, ki sodi med najbolj priznane komorne glasbenike na svetu.

Festival Maribor

Z letom 2008 je festival pridobil nove dimenzije in novo ime – Festival Maribor. Pod vodstvom izjemnega violinista, dirigenta in skladatelja Richarda Tognettija festival ohranja lastno produkcijo in posebej za festival sestavljene programe in zasedbe. Povečalo se je število koncertov, ob komornih koncertih pa so z uvedbo Orkestra Festivala Maribor na sporedu tudi simfonična dela.

Festival Maribor ne sledi togo zasnovani programski rdeči niti, pač pa prinaša navdahnjeno mešanico skladb, stilov in umetnikov, ki popeljejo poslušalca na zanimivo in nepredvidljivo pustolovščino.

Gre za postmodernističen pristop h glasbi ali kot pravi Adorno – ne le duhovna usmerjenost, pač pa edini možni pristop h kulturi 21. stoletja. 

V letu 2013 smo kljub pereči finančni situaciji uspeli ohraniti festival. Sprejeti pa smo morali določene kompromise v zvezi s številom koncertov in obsegom lastne festivalske produkcije. Rezidenčni orkester Festivala Maribor 2013 je bil Orkester Komične opere v Berlinu – izjemno kvaliteten in fleksibilen ansambel, s katerim smo navezali stike predvsem zaradi njihove želje po sodelovanju z dosedanjim umetniškim vodjem festivala Richardom Tognettijem. Kljub sporazumni odločitvi, da Tognettija v letu 2013 zaradi zmanjšane lastne produkcije k sodelovanju ne povabimo, pomeni Orkestru Komične opere sodelovanje s festivalom naložbo za prihodnost v obliki bodočega sodelovanja z Richardom Tognettijem, ki ga svetovna javnost ceni kot odličnega vodjo orkestrov.